Aktualno

Se premika v srednji Evropi?

Pravkar končano dvoransko prvenstvo na vseh frontah nehote daje pomisleke, kaj se dogaja na hokejskih igriščih tega dela Evrope. Ne moremo namreč mimo dejstva, da tudi svet športa kroji denar in to tako v tistih ''velikih'' športih kot tistih ''malih''. In prav zato nam minula dvoranska sezona daje v razmislek, kaj je novega na prostoru iz katerega prihajajo klubi s katerimi tekmujejo naši predstavniki.

Že večkrat je bilo omenjeno, da je prav hokej na travi začel krojiti mednarodne lige in da je ena od pobudnic za to bila tudi kratkotrajna predsednica ZHNTS Anja Cipot. Kmalu za prvo sezono mednarodnega hokeja na travi so kar naenkrat začela vznikati tekmovanja po enakem ključu in prav na to, da so orali ledino na področju športa po političnih spremembah v Evropi, so slovenski hokejisti na travi še posebej ponosni.

Srednje evropska liga, imenovana tudi interliga, se v vseh letih delovanja kaj malo spreminja. Spremembe prinašajo zgolj udeležbe klubov iz različnih držav, saj je doslej

sodelovalo kar precej klubov in to kar iz šestih držav. Skoraj ves čas je komisar interlige predstavnik iz Madžarske in priznati moramo, da se je od začetnih težavnih let stanje organizacijsko sicer bistveno izboljšalo. A zadnjih nekaj let stvari ne sledijo spremembam v svetovnem hokeju na travi in interliga več ne prinaša novitet katere se od nje pričakujejo. Morda se bo stanje izboljšalo po sestanku v hrvaškem Vrbovcu, ki bo potekal sredi marca, udeležili pa se ga bodo (ob omenjenih državah) tudi predstavniki Italije. Še večji zastoj kot v članski konkurenci je pri članicah, ki so prve začele z mednarodno ligo, zdaj pa v tem tekmovanju tekmuje zgolj 4 do 5 klubov, tako da so tekmovanja zgolj v spomladanskem delu. Rešilna bilka za ženski hokej je hrvaško-slovenska liga, ki pa jo pooseblja sekretar hrvaške hokejske zveze g. Slaven Zlatar. Liga je vodena vrhunsko, nič ni prepuščeno naključju in vidi se da hrvaška Zveza dobi od države ogromno denarja in da stvari vodi več profesionalcev. Prav zato, ker imajo urejene stvari, so bili pomisleki ob izraženi želji slovenskih klubov, da bi se vključili v skupno ligo. Kot je znano so v Sloveniji težave na najvišjem hokejskem nivoju že dolgo stalnica, prav urejenost na nivoju Zveze in oblikovanje reprezentanc pa so bili zahtevki Hrvatov za pridružitev naših klubov v njihovo tekmovanje. Omenimo, da pri naših južnih sosedih stvari tako napredujejo, da so nekateri klubi že zaželi z vključevanjem nižjih selekcij v avstrijsko tekmovanje. Prav naši severni sosedi pa kažejo, kaj se da, če se hoče. Letos so bili spet finalisti v dvorani na evropskem nivoju in hokej se iz leta v leto vidno krepi. Ob tem se sprašujemo če zaradi denarja katerega imajo pač več kot sosednje države ali pa zaradi tega ker kratko malo vejo kaj hočejo. In prav možnost pogleda čez mejo in posledično kopiranje dobrih potez Avstrijcev bi moralo našim hokejskim delavcem dajati vedno novega vetra v jadra. Lažje in ceneje se je učiti na tak način, le videti in hoteti moraš.
(jč)
Misel dneva
Vedno bo obstajal svinčnik za pisanje prihodnosti, a nikoli ne bo radirke za brisanje preteklosti.
Morda niste vedeli
Na 1000 prebivalcev Slovenije je bilo:
leta 2001 - 442 avtomobilov,
leta 2005 - 479 avtomobilov,
leta 2009 - 517 avtomobilov,
leta 2013 - 516 avtomobilov.