Še nedolgo nazaj so evropski dvoranski turnirji bili dokaj monotoni, saj se je v glavnem lahko predvidevalo, katera država ali reprezentanca bo zasedla vrh tabele. Toda zadnja leta tovrstna tekmovanja ponujajo številna presenečenja, kar je dobro za razvoj hokeja in tudi popularizacijo tega športa. Naj samo spomnimo na lanski mega hokejski dogodek v naši soseščini, ko so Hrvati gostili dvoransko hokejsko svetovno prvenstvo na katerem so bile prvakinje mimo vseh pričakovanj – Poljakinje. Nepredstavljivo.
Brez presenečenj ni šlo tudi letos. Spogledujemo se seveda z klubskimi tekmovanji, ki pa iskreno rečeno niso ponudile senzacije, tako kot lansko leto, ko je ukrajinska ekipa Sumchanka po kazenskih strelih strla nemški SCHS. Naj spomnimo, da so vse tekme za finale in mali finale lansko leto pri obeh spolih dale zmagovalca po kazenskih strelih. Letos so na najvišjem nivoju slavile Belgijke, ekipe Waterloo, katerih pa tudi nismo postavljali v ožji izbor za zmagovalni klub. Zanimivo je, da zadnji dve leti Nemci niso dali zmagovalca pri obeh spolih. V elitnem razredu so se ustalile Čehinje v drugi razred pa potujejo španski Campo Madrid in poljske prvakinje Swarzedz. Zamenjali ju bosta ekipi AHTC Wien in francoski Lambersart, ki sta bila najboljša v drugem kakovostnem razredu imenovan Trophy. Ravno igranje v tem razredu je hudo zahtevno, saj se v njem najdejo klubi, ki so izpadli iz elitne lige in tisti, ki so napredovali iz razreda Challenge 1. Da bosta iz razreda Trophy izpadla ekipi švicarskega Oltena in turškega Gazientepa pa je tudi presenečenje za hokejske delavce. Zlasti presenetljiv je izpad Turkinj, ki so vedno igrale ob izdatni podpori igralk iz diaspore, kar pa še bolj velja za člane. Oba ostala razreda C1 in C2 sta bila nepopolna. Vprašanje je, zakaj jih Tekmovalna komisija pri EHF ni združila, saj bi bilo potem v skupini osem klubov, kolikor jih je ko je skupina polno zasedena. Morda je razlog v izraziti razliki kakovosti. Iz razreda C1 je napredovala ekipa hrvaške Zeline v najnižjem razredu pa je slavila ekipa Cardiffa iz Welsa. Tudi te ekipe pred leti nihče ne bi pričakoval tako nizko.
V konkurenci članov so smetano pobrali Nizozemci, ki več pozornosti dajejo igranju na prostem, kot tistemu v dvorani. Na prestolu so zamenjali belgijski Royal club Leopold, ki je lani v finalu po kazenskih streli bil boljši od nemškega kluba Mannheimer. V nižji razred je zdrsnilo češkemu Plznu in švicarskemu Oltenu. Naši južni sosedje ekipa Zeline si je priigrala peto mesto. V razredu Trophy, ki je igral v avstrijski prestolnici jr bila zmagovalec domača ekipa Post SV, za njimi pa so bili igralci ukrajinske Vinnitse. Spet pa ni šlo vse po planu Francozom in Turkum, ki so bili na sredini tabele. Če predzadnje mesto danskega Slagelseja ni presenečenje, pa je izpad portugalske Lousade bistveno manj od pričakovanega. Obe ekipi bosta zamenjali prvo in drugo uvrščeni ekipi razreda C1, v katerem so uspešno tekmovali tudi naši predstavniki igralci Triglava Predanovci. Trophyja se veselita ekipi italijanske ekipe Bra in škotski Inverleith. Le kdo bi pričakoval izpad velškega Cardiffa v najnižji razred, kjer je po pričakovanju slavila švedska ekipa Valhalla.
Presenečenje zadnjih let dvoranskega hokeja je zagotovo avstrijska reprezentanca in oba predstavnika v evropskih tekmovanjih. Spomnimo: Avstrija je ne tako daleč nazaj bila reprezentančni in klubski svetovni prvak, danes pa se vsi mučijo v drugem kakovostnem razredu evropskega dvoranskega hokeja. Peša tudi Wels, ki je prav tako nazadoval. In kje smo v tem hokejskem vrtiljaku mi? Žal že nekaj let ni naših ženskih predstavnic na evropski klubski sceni, moška ekipa pa se za enkrat še uspešno drži tretjega kakovostnega razreda. Reprezentanca pa je itak že vrsto let le pobožna želja. Ampak – mar ne bi bilo imeti reprezentanco v tem trenutku nesmiselno?

Foto: Letošnje dvoranske prvakinje, ekipa Triglava naj bi naslednje leto zastopala slovenski dvoranski hokej na tekmah evropskega pokala
(jč)