Letošnje tekme po evropi v dvoranskem hokeju so bile nekaj posebnega. Pa ne samo tiste na reprezentančnem nivoju, ki so se igrale v mesecu januarju, ampak tudi tiste, na klubskem nivoju, ki se vsako leto igrajo (praviloma) v drugi polovici februarja, ko večina držav že konča z nacionalnimi prvenstvi. Seveda naša reprezentanca (ki letos ni sodelovala na tovrstnih tekmovanjih) in klubi ne krojijo evropskega vrha, so pa zraven. Če smo pred tednom pogledali v ženski klubski hokej katerega smo letos lahko spremljali v domači dvorani je prav, da se pokomentira še naš klubski dosežek v članski kategoriji.
Kot je znano so igralci Triglava gostovali v italijanski Ferrari in prijetno presenetili. Pravzaprav gre tudi za nesrečni splet okoliščin, da niso dosegli še kakšno zmago. Zakaj? Zato ker tekma z Italijani ne kaže pravega razmerja moči, pa čeprav so naši zahodni sosedja suvereno zmagali. Grobost katero so sodniki dopuščali  v prvem polčasu je izrodila tekmo in v prvih štirih minutah so Italijani imeli že tri gole prednosti, ki pa je do polčasa samo še naraščala. Po odmoru v katerem je posegel med delilce pravice celo vodja sodnikov se je stvar uredila in triglavani so  bili povsem enakopravni nasprotnik. Toda škoda je bila nepopravljiva. Verjetno se kdo sprašuje kako je možno, da je madžarski Epitök bil boljši od naše ekipe, ko pa vemo, da je slovenski hokej še vedno na višji ravni od madžarskega. Skrivnost je v okrepitvi madžarske ekipe, ki je pripeljala z sabo v Italijo kar tri Nemce iz njihove prve lige. In prav oni so bili krvniki za nasprotne ekipe. Za slovaške prvoligaške  ekipe je pa itak znano, da tekmujejo v češki ligi in z tem jim že nekaj let raste kvaliteta. Nepričakovana a sladka je bila zmaga nad Valižani, ki imajo močno ligo, realno pa smo pričakovali zmago v srečanju nad finskimi nasprotniki. Ob tem povejmo, da je Triglav odpotoval na gostovanje brez enega najboljših igralcev, Tadeja Mikole, ki se zaradi službenih obveznosti ni mogel udeležiti turnirja.
In kaj kaže pogled na klubsko sceno dvoranskega hokeja? Predvsem to, da se krog vrhunskih dvoranskih ekip strahovito širi. Ne moremo bežati od dejstva, da se tudi v tem športu že obrača precej  denarja, in kdor je revež se mora zadovoljiti z drobtinami. Zdi pa se da je revežev vse manj.  Močne postajajo države, v katerih se pred 30. leti hokej skorajda ni igral. Izrazito izstopa kar nekaj držav. Ena od teh je Turčija, ki je pred dobrimi 20. leti kupila kar sto tisoč palic, milijon žogic in kar 10 000 golmanskih oprem. Ker je v delo vključila svojo diasporo so danes prišli do tega, da se je ženska ekipa prvič našla v finalu, moški kolegi pa so bili peti. Seveda na najvišjem nivoju tekmovanja.  Hokej (ob rokometu) zelo napreduje tudi na Portugalskem, pa v Gruziji, kjer so že letos sanjali o napredovanju v Trophy, da ne govorimo o napredovanju ženskega hokeja na Poljskem, kjer so bili dobri pretežno fantje. Zdaj pa se njihova dekleta že spogledujejo z najvišjim kakovostnim razredom. Verjetno bi v teh letih imeli boljšo ekipo tudi Ukrajinci, ki so pri članih v drugem kakovostnem razredu, članice pa so se v evroligi  uvrstile kar na 3. mesto. Ne pozabimo pa, da ogromno Ukrajink igra po Evropi, kar nekaj pa smo jih videli tudi v Murski Soboti. Izpostaviti moramo tudi naše južne sosede, ki so z Mladostjo osvojili tretje mesto v najelitnejšem tekmovanju, motor ekipe pa sta bila brata Fujs iz Predanovcev. Tako pri ženskah kot pri moških pa so še vedno na vrhu Nemke/ci. In ker se pojavljajo na vrhu nove ekipe, se morajo pojaviti tudi tiste, ki so razočarale. Zagotovo so največji poraženci letošnjega dvoranskega hokeja Avstrijci. Potem ko so lani prvič bile v najvišjem tekmovanju članice in potem izpadle so vrsto let vrh krojili njihovi fantje. Ekipa Arminem je bila celo klubski svetovni prvak. Letošnje prvenstvo pa so končali klavrno in zapuščajo elitni razred.
Ob vsem tem povejmo, da so tekme dvoranskega hokeja po Evropi izredno obiskane, ob dobri podpori medijev. Prenose tekem pa opravlja kar EHF preko spleta na svoji spletni strani. In kako je pri nas z obveščanjem medijev? Lokalno povsem zadovoljivo. Toda na nacionalki pa hokej ni dobil svojih minut niti takrat, ko so Lipovci igrali v drugem kakovostnem razredu in vrsto let osvajali srednje evropsko ligo. In to kljub rednemu obveščanju.
(jč)