Dober teden po koncu evropskega dvoranskega turnirja kategorije Challenge v Murski Soboti so se verjetno ohladile glave tako igralkam kot vsem poznavalcem tega športa do te mere, da se danes že lahko dajo realni pogledi na opravljeno delo. Če se najprej dotaknemo organizacije turnirja moramo biti iskreni in priznati, da so v HK Moravske Toplice opravili z to organizacijo veliko delo in bili pri tem zelo uspešni. Tekoče je teklo na vseh področjih od prevozov, zdravstvene oskrbe, ponudbe pa vse do priprave dvorane. V klubu so še enkrat pokazali da, ko je potrebno, stopijo skupaj. Zelo je razveseljivo, da se zelo dobro vključujejo tudi starši otrok, ki so začeli z treniranjem.
Medtem pa so se precej spremenili tudi pogledi na rezultatski dosežek kluba. Ni skrivnost, da so v klubu imeli kar velika pričakovanja. Toda ta niso bila realna. Pravzaprav bi že več odigranih tekem z močnejšimi klubi pokazalo kakšna je realna moč kluba, teh tekem pa ni bilo, ker tudi možnosti za to ni bilo. Domače prvenstvo pa ni na nivoju, da bi se klubi lahko pripravili na tako veliko tekmovanje. Pa tudi turnir v Budimpešti kot generalka pred prvenstvom katerega so igralke Moravskih Toplic zmagale ni bil na tako visoki ravni, da bi lahko pokazal realno stanje. S tem seveda ne trdimo da so dekleta razočarala. Še več. Verjetno so dala svoj maksimum. Najboljši pokazatelj, da niso razočarala pa kažejo presenečenja gostujočih klubov, ki niso mogli verjeti nad majhnostjo naše hokejske družine. Verjetno pa v klubu kljub temu lahko žalujejo za dobrima rezultatoma v srečanjih z bolgarskim Akademikom in madžarskim Fasorjem. Iskreno rečeno je bila skupina Challenger 1 razdeljena na dva dela. V zgornjega so spadale ekipe, kjer je lahko premagal vsak vsakega, sem pa so štete italijanski Lorenzoni, švedski Partille, gruziski Kutaisi, pa danski Copenhagen in portugalski Lisabon Casual. V tekmah med temi klubi so bile nekatere prave poslastice z spreminjanji rezultatov in obilico dinamičnosti in lepih potez v igri. V drugo skupino pa spadajo madžarski Fasor, bolgarski Akademik in Moravske Toplice. Toda prav je, da se tudi ti klubi vključujejo v tovrstna tekmovanja, saj samo take tekme kažejo klubom na kakšnih nivojih igrajo in samo na takih turnirjih se dobi motivacija za premik navzgor. Še nekaj je bilo evidentno na tem tekmovanju: klubi vključujejo v taka tekmovanja igralce iz hokejsko močnih držav. Tako so imele Italijanke v ekipi igralke iz Ukrajine, Gruzijski hokej pa razvijajo Nizozemci. Prav njihov Kutaisi je letos že računal na preboj v višji kakovostni razred. Omenimo švedsko ekipo Partille, ki je ena najstarejših, a dekleta točno vedo, kaj mora katera v danem trenutku narediti. Sicer pa se je tudi na tem prvenstvu videlo, da se da hokej igrati na visoki ravni vse do poznih let pa čeprav se zdi, da se iz leta v leto pušča več ostrine v igri. To, da so bile ekipe iz zgornjega dela vrhunsko kondicijsko pripravljena je pa itak jasno, saj se rezultati dosegajo v prvi vrsti z dobro fizično pripravljenostjo.
Če povlečemo črto pod naš dosežek bo v prihodnje potrebna vključitev v kakšno močnejšo ligo v tujini. Idealna bi bila druga avstrijska, kajti v njihovi tretji so igralke Moravskih Toplic že sodelovale in bile tako suverene, da ni bilo kakšne koristi od igranja. Toda za tak akt je v prvi vrsti potrebno dobiti soglasje avstrijske zveze in seveda prepričati naše igralke, da se v celoti predajo takemu tekmovanju. Avstrijci namreč ne odpuščajo, če prvenstva ne bi odigrali zelo resno. Morda pa bo v bodoče to možno. Do časa ko bo domače prvenstvo tako močno, da bomo konkurenčni v tujini, pa bo preteklo še dosti vode. A tudi o tem je potrebno začeti razmišljati.
So pa v moravskotopliškem klubu v času prvenstva imeli še en razlog za zadovoljstvo. Njihova igralka Neja Dragojlovič je namreč bila razglašena za najboljšo športnico občine Moravske Toplice.
Foto: posnetek s tekme M.Toplice : Lisabon Casual
(jč)